Predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je komentirala "bizaren" predlog ameriškega oficirja, da bi ZDA od Rusije kupile Komandorske otoke z namenom nadzora Kitajske. Zaharova je poudarila, da je prodaja katerega koli dela ozemlja domovine v Rusiji eden najhujših zločinov, in ameriškemu oficirju sugerirala, naj razmisli o lastni usodi.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Srbski zunanji minister Marko Đurić je izrazil izjemen pomen dejstva, da Gana spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Poudaril je, da Srbija v Gani vidi prijatelja, ki se glasno zavzema za načela spoštovanja Ustanovne listine Združenih narodov.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Ruski propagandisti naj bi Azerbajdžan strašili pred oboroženim spopadom z Rusijo, medtem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Ukrajini svetoval, naj se ne odpove svoji suverenosti. Medtem pa so sile Jemna, gibanje Ansar Alah, napadle štiri izraelska mesta z balistično raketo in brezpilotnimi letalniki, kar je uradno potrdil predstavnik gibanja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Srečanje Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi ni prineslo dokončne rešitve glede ozemeljskih vprašanj, predvsem glede Donbasa. Rusija naj bi po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom ponovno pritisnila na Ukrajino, da popolnoma opusti Donbas. Kljub optimizmu glede mirovnih pogajanj, glavne točke spora ostajajo nerešene.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v zadnjih izjavah poudaril, da bo nacionalni obrambni sistem, ki združuje ljudske, vojaške in policijske sile, zagotovil ozemeljsko celovitost in mir v državi. Madurove trditve so odziv na domnevne grožnje s kopenskim napadom s strani Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah ogrožale suverenost Venezuele. Predsednik je izpostavil, da je ljudstvo varno in da obrambni mehanizmi delujejo neprekinjeno za zaščito vseh delov ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po incidentih v mednarodnih vodah in povečani prisotnosti ameriških sil v regiji. Madurova administracija se je na te dogodke odzvala z okrepljeno vojaško retoriko in mobilizacijo milic. Kljub trditvam o miru in varnosti ostaja situacija v regiji napeta, saj Venezuela obtožuje ZDA imperialistične agresije, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike vojaških sil ob venezuelski obali. Venezuelski predsednik je še dodal, da so oborožene sile v polni pripravljenosti na kakršno koli obliko vojaškega posredovanja.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Kitajski urad za tajvanske zadeve je opozoril pred tujim vmešavanjem v Tajvan, medtem ko je Taipei napovedal novo obrambno porabo. Kitajska je opozorila, da bo "zatrla" vse tuje poskuse vmešavanja v imenu Tajvana, potem ko je Japonska napovedala načrte...

Donald Trump je presenetil z izjavo, da je Rusija le 'tiger iz papirja' in da lahko Ukrajina osvoji nazaj vsa svoja ozemlja. Zelenski je izrazil upanje, da bo Trump lahko vplival na kitajskega predsednika Xi Jinpinga glede vojne v Ukrajini. Kljub energetskim povezavam z Rusijo, Zelenski meni, da Indija večinoma podpira Ukrajino.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.